Športna rekreacija je postala eden od pomembnih dejavnikov za reševanje nastajajočih nasprotij sodobne družbe,
s tem pa tudi trim oziroma trimsko gibanje.
(prof. H.Berčič)
Prav športna rekreacija je postala eden od pomembnih dejavnikov za reševanje nastajajočih nasprotij sodobne družbe. Strokovnjaki športne rekreacije se že dolgo trudijo, da bi ljudem dokazali vrednost aktivnega počitka. Iz takšnih prizadevanj se je rodilo tudi trimsko gibanje kot del športne rekreacije, ki je ne samo posamezniku, temveč tudi družbi kot celoti, ponudilo cel kup koristi. To spoznanje je vodilo vrsto industrijskih držav, da so pripravile načrte in programe za odstranjevanje posledic razvoja.
Po svetu so se začela v ta namen širiti različna športno-rekreativna gibanja. Med ta gibanja spada tudi akcija »TRIM«, ki je zajela ves evropski svet z motom: »Šport za vsakogar«. Leta 1968 so v Evropskem svetu za šport to akcijo definirali kot »pomembno družbeno odkritje« ter kot »napor v smeri, da bi omogočili čim širšemu krogu ljudi ukvarjati se s športom«.
V duhu te ideje uvedejo Norvežani svoj »TRIM«, ki se širi po vsej Skandinaviji, v Angliji se razvije »Physical recreation«, v Belgiji »Bliv jong – rastez jaune«, v Avstriji »Peter Fit«, v Nemčiiji »Zweiter Weg« in »TRIMM«, v Sovjetski zvezi »Ljudski šport in grupi zdarovja«, v Kanadi »5BX« in »10BX« plan, v ZDA in na Japonskem »Fitness program« in »Lifelong sport«.
Slovenci smo tudi na tem področju orali ledino.
Že daljnega leta 1885 je znani švicarski zdravnik in higienik Arnold Rikli dal pobudo za izgradnjo prve trim steze na Bledu, ki jo danes poznamo pod imenom »Riklijeva fitnes promenada«.
Kasneje smo v skupni Jugoslaviji dobili prve informacije o prej omenjenem »Športu za vsakogar« po prvi konferenci »Trim v Evropi (1969)«. Prvi koraki so bili storjeni z akcijami v posameznih republikah: v SR Srbiji »Zdrav i sposoban«, v SR Hrvaški »Značka – sport i zdravlje« in v tedanji SR Sloveniji »Trim – šport za vsakogar«. Pobudo za razmah trimskega gibanja na Slovenskem so prevzele nekatere republiške »telesnokulturne« organizacije, med njimi Partizan Slovenije in Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije.
Trimska akcija se je v Sloveniji uveljavila pod imenom »Šport za vsakogar«. Leta 1971 sta bila že izdelana programa za dve obliki športa za vsakogar: za osvojitev TRIM-značke in za osvojitev TRIM-športne značke. Osnovni cilj prve akcije je bil spodbuditi čimveč delavnih ljudi in občanov, da bi redno hodili, tekli, kolesarili, plavali ali bili v svojem prostem času kako drugače aktivni. Druga akcija je v program športno-rekreativne dejavnosti vnesla tudi element tekmovalnosti, saj je bilo mogoče osvojiti zlato, srebrno in bronasto športno značko. Program je zajemal naslednje športno-rekreativne dejavnosti: kegljanje, streljanje, smučanje, plavanje, tek, kolesarjenje, planinarjenje in vadbo na trimski stezi.
Med posameznimi strokovnjaki, športnimi delavci in pobudniki trimskega gibanja na Slovenskem naj omenimo »očeta slovenskega trima« prof. Draga Ulago, ki je skupaj s sodelavci veliko prispeval k razmahu te dejavnosti.
Konec sedemdesetih let so se pri iskanju novih oblik, metod in vsebin dela na področju telesne dejavnosti pojavile »trim steze«. V takratno Jugoslavijo so prenesli nekaj tipov stez, žal pa pri tem niso dovolj upoštevali potreb domačega prebivalstva. Trim steze so bile takrat povsem nova oblika telesne dejavnosti. Informativne table z navodili za vadbo niso mogle v celoti zamenjati strokovne literature in razlag strokovnjakov s področja telesne vzgoje. Tako so ljudje uporabo trim stez zelo poenostavili; čez čas je postala improvizirana oblika športne rekreacije. Vemo pa, da improvizacija dolgoročno ni učinkovita.
Kot enega prvih vpletenih v projekt trim stez moramo omeniti zdravnika Milana Hodaliča, strastnega športnika, alpinista, gorskega reševalca in očeta priznanega fotografa Arneta Hodaliča.
S trim stezami je bil tesno povezan tudi Trimček, simpatični simbol rekreacije v Sloveniji, ki ga je pred mnogimi leti narisal priljubljeni karikaturist, oče Trdonje, Lakotnika in Zvitorepca, Miki Muster. “Za Trimčka je izdelal tudi animacijo. Trimček, ki je znotraj petih olimpijskih krogov dobil celo pet podob – eden je nosil nahrbtnik (pohodništvo), drugi je tekel, tretji je plaval, četrti je kolesaril in peti tekel na smučeh – pa je postal tudi zaščitni znak Brazd vzdržljivosti.”
Omeniti moramo tudi legendarnega voditelja Mito Trefalta, ki je v članku Trimčka(j)mo vsi povedal: “S trimskimi oddajami smo začeli leta 1976 in spomnim se, da so trim steze takrat že obstajale, prav tako pa tudi Trimček kot zaščitni znak rekreacije v Sloveniji. Simbolček smo posvojili in ga animirali v risankah, ki so prikazovale vaje, ki smo jih izvajali v naših trimskih oddajah.Trim steze in priljubljeni Trimček so bile tako zaščitni znak rekreacije v Sloveniji.
Trim steze so si »utrle« pot na področje t.i. zdraviliškega turizma, tako da so postavljene tudi v krajih, kjer se uspešno povezujeta turizem in zdravstvena dejavnost (zdravilišče Radenci, Šmarješke toplice). Pri širjenju trim stez na posamezna področja človekove aktivnosti lahko omenimo tudi njihov pojav v posameznih gostinsko-turističnih središčih (Piran).
Žal pa so trim stezam v zadnjih letih namenili premalo časa in denarja, tako da so začele propadati in ponekod jih ni več. Že daljnega leta 2003 sem v diplomskem delu “Analiza stanja trimskih stez v Sloveniji” prišel do pretresljivih podatkov. Analiza 55 trimskih stez v Sloveniji je pokazala, da nekoč spodbujajoče trimsko gibanje zamira. Stanje trimskih stez je bilo namreč že takrat daleč od odličnega. V Sloveniji smo imeli veliko trimskih stez v zelo slabem stanju (36,4%) in samo še nekaj jih je ostalo v stanju, za katerega lahko trdimo, da je odlično (21,8%). In to je podatek za desetletje nazaj.